Kmetovanje


bannerji

Na Oštirjevi kmetiji se ukvarjamo s pridelavo poljščin, zelenjave in sadja na prostem in po najnovejših ekoloških smernicah in v sodelovanju z inštitutom KON-CERT. Naši cilji so usmerjeni v ohranjanje rodovitnosti tal in ponudbi najboljše kakovosti izdelkov pri čemer uporabljamo naravne snovi, ki ne obremenjujejo okolja.

Trenutno vam lahko ponudimo pšenico in mlevske izdelke, šparglje, krompir, česen, fižol ter  izdelke iz sadja (jabolčni sok, marmelade, jabolčni kis, slivovka in razni likerji), našo ponudno pa vsako leto razširjamo.

________________________________________

PRIDELAVA ŠPARGLJEV

NA VRH  

Zaradi vse bolj stresnega življenja, premalo gibanja in slabe prehrane ima čedalje več ljudi težave z zdravjem. Proti temu se lahko borimo z eno najbolj zdravih vrtnin, ki uspeva pri nas, s šparglji oziroma s po okusu nekoliko bolj nežno različico – beluši. Razlika med belimi in zelenimi šparglji je le v načinu vzgoje, saj bele, da ne proizvajajo klorofila (zelene barve), prekrijejo s črno folijo ali zemljo. Poznamo divje in gojene šparglje, pri čemer divji tako po okusu kot po sestavinah močno presegajo gojene. Sezona nabiranja špargljev se začne aprila, konča pa sredi junija, ko šparglji popolnoma olesenijo. (Planet SIOL, 29.04.2012)

Na Oštirjevi kmetiji pridelujemo zelene šparglje in jih pripravljamo za prodajo. Vsi pridelki sodijo pod ekološko pridelane vrtnine, ki jih preverja za to pristojen inštitut KON-CERT (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor).

Za NAKUP ali POIZVEDBO kliknite tukaj.

________________________________________

PRIDELAVA PŠENICE

NA VRH  

Pri pšenici se priporoča vsaj trileten kolobar. Če pšenico sejemo več let zapored na isto površino, je pridelek v povprečju manjši za 15%. S pravilnim kolobarjenjem ohranjamo oziroma izboljšujemo rodovitnost tal in preprečujemo prekomerno razširitev plevelov, bolezni in škodljivcev, kar je s stališča uspešnosti in ekonomičnosti pridelovanja ozimne pšenice zelo pomembno.

PRIPRAVA NJIVE

Z oranjem obrnemo, zrahljamo in zdrobimo tla, zaorjemo žetvene ostanke, seme plevelov in plevel. Pomembno je, da so tla za setev dovolj uležana, zato opravimo oranje vsaj deset dni pred setvijo. Kadar to ni mogoče, sklenjenost ornice izboljšamo tako, da njivo povaljamo pred ali po setvi. Globino oranja prilagodimo predposevku in vrsti tal; običajno znaša od 20 do 25 cm. Oranju sledi predsetvena obdelava s krožnimi branami in predsetvenikom. S predsetveno obdelavo površino tal poravnamo, zdrobimo grude do globine setvenega horizonta in po potrebi zgostimo tanko plast tal pod njim. Sorte pšenice se razlikujejo glede dolžini rastne dobe in časa dozorevanja. Razlika v dolžini rastne dobe posameznih sort, ki se trenutno pridelujejo v Sloveniji, znaša od dva do tri tedne.

ŽETEV IN SKLADIŠČENJE ŽITA

Zgodnje sorte so hitreje zrele in jih je potrebno požeti prej kot pa srednje pozne in pozne sorte. Žanjemo v času tehnološki zrelosti, ko je zrnje trdo. Posevek mora biti ob žetvi suh, vsebuje lahko največ 15% vlage, vendar je potrebno zrnje za skladiščenje osušiti na 14% vlage. Žito skladiščimo v leseni kašči, zaščiteno pred škodljivci.

Na Oštirjevi kmetiji pridelujemo žita za mletje. Naša žita se meljejo v Sorževem starodavnem mlinu, ki z isto tehnologijo obratuje že 700 let. Rezultat mletja so polnovredni mlevski izdelki, kot so zdrob, moka in otrobi.

Za NAKUP ali POIZVEDBO kliknite tukaj.

________________________________________

PRIDELAVA ČESNA

NA VRH  

SAJENJE ČESNA

Pred sajenjem domač, pa tudi kupljen sadilni material namočimo v pripravke iz alg za krepitev odpornosti rastlin. Namesto pripravkov iz alg lahko uporabimo tudi  top­lejši kamilični ali žajbljev čaj. Namakanje naj bi trajalo vsaj deset minut, za sajenje na vrtu pa lahko česen namočimo tudi čez noč. Glavice oziroma čebulice semenskega česna najprej razdrobimo na stroke, kar storimo največ dan ali dva pred sajenjem. Na njivi, kjer bomo sadili česen, pripravimo jarke globoke približno 7 cm, pri tem upoštevamo medvrstno razdaljo sajenja 25 do 30 cm. Stroke polagamo navpično na dno jarkov, s koničastim delom navzgor in z ravnim delom na dnu jarka, na razdaljo 10 do 15 cm. Razdalje v vrsti in med vrstami so odvisne od sorte in od velikosti posajenih strokov česna. Posajene stroke zasujemo s približno 5 cm zemlje. Čas sajenja česna je odvisen od sorte in vremenskih razmer. Jesenske tipe česnov sadimo oktobra, spomladanske tipe česnov  pa sadimo februarja in marca.

OSKRBA ČESNA

Pri oskrbi velja pravilo manj je več, kar pomeni, da je česen med rastjo najbolje čim bolj pustiti pri miru. Res pa je, da potrebuje ves čas rahla tla, zato je rahljanje potrebno. Ker ga v zadnjih letih rada napade čebulna muha, ga v času od začetka cvetenja češenj in vse do sredine maja ne okopavamo. Vsako okopavanje namreč povzroča, da česen »zadiši« daleč naokrog in privabi škodljivca. V tem času naj bo pokrit, lahko uporabimo agrokoprene ali še raje zavese oziroma ustrezne mreže. Če je le mogoče, česna ne pokrivamo plosko, ampak naredimo ustrezno oporo. Česen ima plitve korenine in težko tekmuje s pleveli za hranila, zato je redno pletje zelo pomembno.

SPRAVILO ČESNA

Ko ugotovimo, da so glavice primerno velike, čez stročke pa se je lepo napela kožica, je pridelek primeren za spravilo. Ne čakamo na rumenenje listov ali celo celih rastlin. Česen populimo z listi vred. Najbolje je, da korenine porežemo takoj, rastline pa v šopkih posušimo na suhem pod streho, liste porežemo šele, ko se posušijo. Večje količine česna lahko obrežemo tudi takoj, nekje do 5 cm nad glavico. Porezane glavice sušimo v tanki plasti razgrnjene po tleh v temnem, zračnem prostoru. Shranimo jih spletene v kite, v plitve lesene zabojčke ali obešene v mrežaste vreče v suhem, zračnem prostoru. Najboljša temperatura skladiščenja je okoli 0° C, ne pod njo in tudi ne nad 5 ° C.

Za NAKUP ali POIZVEDBO kliknite tukaj.


________________________________________

PRIDELAVA KROMPIRJA

NA VRH  

SORTA VIPAVA

Uporabnost in lastnosti
Široko uporaben zgodni krompir za pridelavo mladega krompirja, za vrt ali njivsko pridelavo. Razmeroma čvrst jedilni krompir z vijoličasto kožico, ki se med kuhanjem razbarva v belo. KIS vipava je zgodnja sorta, primerna za dolgotrajno skladiščenje in ekološko pridelavo.

Gomolji
Tvori srednje število lepih ovalnih gomoljev srednje velikosti.

Pridelek
Pridelek je zgoden in srednje velik.

Bolezni
Sorta je dobro odporna na navadno krastavost. V mesu se ne pojavljajo napake, kot sta rjava pegavost in votlo srce. Zaščita proti plesni mora biti redna in sprotna. KIS vipava kljub zgodnosti ni posebno občutljiva na plesen.
Skladiščenje
Je zgodnja sorta, ki se odlično skladišči do pozne pomladi. Zato je zelo primerna za domačo pridelavo, sprotno ali kasnejšo porabo.

SORTA KOKRA

Uporabnost in lastnosti
KIS kokra je rodovitna srednje zgodna sorta, primerna za ozimnico. Zahteva srednje globoka do globoka tla. Oblikuje 8 do 10 debelih, okroglo ovalnih gomoljev s svetlo rumenim mesom in kožico ter srednje globokimi očesi. Je odličnega okusa, primerna za kuhanje in pečenje. Po kuhanju ne potemni. Zato je zelo primerna za ekološko pridelovanje in manjše pridelovalce, ki nasadov ne škropijo ali škropijo le malo.

Za NAKUP ali POIZVEDBO kliknite tukaj.